KK Sava Kranj – s tradicijo do uspehov

V času, ko smo proslavljali 70. obletnico tekmovalnega kolesarstva v Sloveniji in 35. obletnico ustanovitve Sokola v Stražišču - pisalo se je leto 1957, je skupina zanesenjakov, ki sta jih za kolesarski šport navduševala Evstahij Drmota in Ivan Bernard, ustanovila v okviru športnega društva Mladost kolesarski klub, ki je že ob ustanovitvi štel 32 članov.

Čeprav brez tekmovalnih in organizacijskih izkušenj, je prvi predsednik, Evstahij Drmota, delo v klubu zastavil nadvse ambiciozno. Prve, ljubiteljske nastope v kategoriji turistov je zamenjalo resno in strokovno delo z mladimi in že leta 1964. se je takratni predsednik lahko veselil prve kolajne na državnem prvenstvu za mladince v Beogradu, ki jo je osvojil Ciril Zupan.

V tem obdobju so se v klubu kalili mnogi poznejši vrhunski tekmovalci, ki so bili po koncu svoje tekmovalne kariere nosilci strokovnega in organizacijskega dela v klubu: Slavko Pirc, Franc Jelovčan, Janez Drinovec, Janez Jereb, Franc Hvasti, Nejc Kalan, Simon Tulipan, Vinko Novak, Slavko Žagar in Vinko Fajfar. To so samo nekateri izmed številnih, ki so ustvarili podlago in dali prvi pečat poznejšim uspehom kranjskih kolesarjev.

Eno od prvih ekipnih uspehov Kolesarskega kluba Sava Kranj. Na državnem prvenstvu leta 1974 so Franc Hvasti, Simon Tulipan, Matjaž Smolkovič in Slavko Žagar zasedli tretje mesto.

Leta 1968 je klubu predsedoval Peter Kozamernik. Izkušen in ambiciozen se ni zadovoljil z odvisnostjo kluba zgolj od finančne podpore države. Športne uspehe svojega kluba je želel vnovčiti tudi drugače. In ker dotedanji dosežki niso bili neopaženi, je kranjsko gospodarstvo v tem športu zaznalo zanimiv medij za tržno-komunikacijske nastope. Predsednik kluba je to zaslutil in sodelovanje ponudil takratnemu vodilnemu proizvajalcu avtomobilske pnevmatike in gumenega tehničnega blaga, SAVI KRANJ. Njegov sogovornik je bil tedaj direktor delovne organizacije, Janez Beravs, ki je presojo o smiselnosti sponzorstva prepustil marketinško bolj izkušenemu direktorju prodaje, Filipu Majcnu. Ta je pokroviteljstvo nad kolesarji pogojeval s spremembo imena kluba. Funkcionarji kluba so se s pogojem strinjali in tako se je kolesarski klub Mladost preimenoval v KK SAVA KRANJ.

Prizadevanje predsednika kluba in njegovega naslednika na predsedniški funkciji, Vitomirja Grosa, ter poslovni interes marketinga v podjetju Sava Kranj, navdušenje njegovega direktorja nad kolesarstvom in srečna okoliščina, da je več kot uspešno tekmovalno kariero v beograjskem klubu Partizan končeval in se vrnil v Kranj nekdanji tekmovalec KK Mladost, Franc Hvasti, so bili temelji za začetek strokovnega dela z mladimi, ki so v najuspešnejšem obdobju kluba, od leta 1975 do 1987, dosegali zavidljive uspehe tudi v najhujši amaterski mednarodni konkurenci. Bojan Ropret, Bojan Udovič, Marko Cuderman, Janez Lampič, Vlado Marn, Vlado Pečnik, Mirko Rakuš, Jože Valenčič, Drago Frelih, Stane Kurent in drugi so v tem času tvorili jedro jugoslovanske državne reprezentance in dosegali posamično in kot skupina rezultate, ki se jim bo v prihodnosti težko celo približati. To so bila leta, ko so bili med prvimi petimi najboljšimi jugoslovanskimi kolesarji vsaj štirje Savčani.

Pomočnik trenerja Jule Kačič daje pred štartom v Bratislavi, leta 1975, kasnejšemu zmagovalcu Bojanu Ropretu, zadnje nasvete.

Predsednik kluba, Filip Majcen, ki je klubu uspešno zagotavljal materialni temelj, in glavni trener kluba, Franc Hvasti, sedaj že izkušen kolesarski strateg in taktik, ki je okoli sebe znal zbrati najboljše strokovnjake s področja fizičnih priprav, medicine, psihologije, sta delovala kot usklajen par mož, ki je dosegel, da je bil KK Sava Kranj vrsto let najuspešnejši kolesarski kolektiv v državi in gotovo najuspešnejši športni kolektiv v Kranju.

Vendar klubske zgodovine niso krasili samo vrhunski rezultati. Za številne je bilo še pomembnejše nadvse uspešno delo z najmlajšimi, ki je temeljilo predvsem na sicer ljubiteljskem, a vrhunskem strokovnem delu izkušenih vaditeljev in trenerjev, ki so pretežno prihajali iz vrst nekdanjih tekmovalcev. Tudi do sto mladih se je v deških in mladinskih vrstah učilo kolesarjenja, tekmovalo in se kalilo za člansko konkurenco. Večini od teh je klubu uspelo zagotoviti tudi najosnovnejše materialne pogoje za vadbo.

Bojan Udovič, Marko Cuderman, Drago Frelih in v tem letu še v dresu Roga, Mirko Rakuš.

Člani Kolesarskega kluba Sava Kranj pa niso bili samo izvrstni tekmovalci in strokovni delavci. Bili so tudi odlični organizatorji vrhunskih kolesarskih prireditev. Že od leta 1967. klub organizira tradicionalne dirke za Veliko nagrado Kranja (kasneje poimenovane tudi Memorial Filipa Majcna), ki so desetletja spadala med najtežje in najbolj privlačne kolesarske prireditve pri nas. Po letu 1998 je dirka za VN Kranja postala etapna dirka in po letu 2000 dobila kategorijo 2.7.1 – Svetovni pokal za kolesarje do 23 let. Po letu 2002 je klub k tej dirki ponovno dodal še dirko Po ulicah Kranja, kjer nastopajo tudi najboljši slovenski profesionalni kolesarji. Po zaslugi med drugim tudi teh prireditev je Kranj postal središče kolesarskega dogajanja tako v nekdanji Jugoslaviji kot sedaj v samostojni Sloveniji, kolesarjenje pa eden od najbolj uglednih športov v Kranju. Na kranjskih dirkah se je zbralo tudi že 30.000 gledalcev!
 

Organizacijsko jedro KK Sava Kranj je poleg organizacije več državnih prvenstev na dirkališču in cesti ter gorskih prvenstev, uspešno izpeljala tudi nekaj izjemno zahtevnih etap dirk Po Jugoslaviji, Po Sloveniji in dirk Alpe Adria. Največji organizacijski nalogi sta bila nedvomno Balkansko prvenstvo leta 1980 in 12. etapa profesionalne dirke Giro d Italia leta 1994. Za dovršeno izpeljano organizacijo obeh prireditev je klub prejel priznanja iz najvišjih mednarodnih kolesarskih krogov.
Seveda pa klub trdno vstraja tudi pri skrbi za najmlajše kolesarje in letno organizira še pet dirk v kategoriji “dečki”.

S spremembo UCI-pravil glede kategorizacije tekmovalcev se počasi spreminja tudi klubska politika. Poglavitna sta v zadnjih letih vzgoja mladih kolesarjev in doseganje vrhunskih rezultatov v kategoriji do 23 let; v letu 2004 je bil klub prvič registriran kot profesionalna TT3 ekipa s perspektivo, da bo v letu 2005 po novih UCI pravilih nastopal kot Continental ekipa.

Kratek pregled zgodovine kluba temelji večinoma na spominih mnogih sedanjih in bivših članov kluba in na slikovnem gradivu, ki so ga posneli ljubiteljski fotografi. Zato se opravičujemo za morebitne vsebinske napake in zaradi morda sporne kakovosti slik. Zlasti pa se opravičujemo tudi vsem tistim prizadevnim članom kluba in odličnim tekmovalcem, ki jih v tem kratkem pregledu nismo omenili.

Priprave v Istri   (od leve stojijo) Boris Kozjek, Marko Cuderman, Bojan Ropret, Vlado Pečnik, Mirko Kraker, Stane Kurent   (čepita) Drago Frelih in Mirko Rakuš

Nekaj najbolj opaznih tekmovalcev Kolesarskega kluba Mladost:

Vsi predsedniki kluba:

• Evstahij Drmota 1957-58
• Ludvik Rančigaj 1959-60
• Bogdan Fale 1961-62
• Viktor Čufar 1963
• Peter Kozamernik 1964-69
• Vitomir Gros 1970-73
• Jože Gašperšič 1974
• Filip Majcen 1975-82
• Janez Bohorič 1982-85
• Tone Veselič 1986-90
• Janez Bohorič 1991-95
• Franc Vidmar 1996-99
• Vinko Perčič 2000-