Po ulicah Kranja
PROLOG
Ni lahko na kratko strniti 40-letne zgodovine kolesarske prireditve, ki so jo sprejele skoraj tri generacije Kranj�anov in ki se je tako globoko usidrala v zavest gledalcev in poznavalcev doma in v tujini kot ena izmed najbolj zahtevnih enoetapnih kolesarskih dirk. Klub Sava Kranj je �e kako ponosen, da se pomen dirke in njena priljubljenost v vseh teh letih nista zmanj�ali. Morda v�asih ni ve� tistega elementarnega �ustvenega naboja, ki ga je bilo mogo�e zaznati na samem za�etku in �e v letih, ko so na dirkah kraljevali doma�i tekmovalci. Morda tudi ni ve� videti tako viharnega navdu�enja �e vedno vsakokrat nekaj tiso�glave mno�ice, ki trpi skupaj s tekmovalci po vsakem prevo�enem klancu in ob�uduje napore na meji �love�ke zmogljivosti. Zaradi sedanje velike ponudbe je pozornost ljubiteljev �porta bolj porazdeljena med mno�ico vrhunskih �portov. Toda dejstvo, da �kranjska� dirka �e vedno pritegne na ulice tako poznavalce kot mno�ico naklju�nih ljubiteljev, je za organizatorje vzpodbuda, da bodo morali nadaljevali s tradicijo, ki je klubu in mestu v ponos. Za�etek dirk Po ulicah Kranja sega v...... (... iz nagovora predsednika kluba, gospoda Vinka Per�i�a).
Pisalo se je leto 1967
Kranj, industrijsko mesto. Skoraj svetovni fenomen z ve� zaposlenimi, kot je, brez okolice, �tel prebivalcev. S tehnolo�ko napredno kemi�no in gumarsko industrijo, razvito tekstilno ter elektro industrijo. Pa tudi mesto kulture in mesto �porta. Razvoj je bil opazen. Ne samo na gospodarskem podro�ju. Tudi na podro�ju �porta je Kranj dosegal uspehe, ki jih lahko pri�akujemo samo v okolju, vajenem trdega dela.
V tradicionalno slovenskem �portu, smu�anju, so se alpske smu�arke Majda Ankele, Maja Rutar in Slava Zupan�i�, alpski smu�ar Janez �umi, skakalec Lojze Gorjanc in mnogi drugi �e uspe�no postavljali ob bok evropski eliti, pozornost sta vzbujali zagnanost in talent mladih plavalcev, ki so zlasti z bratoma Borutom in Darjanom Petri� samo nekaj let kasneje pristali v svetovnem vrhu, ko�arka�i so se uspe�no borili v drugi elitni ligi �porta, v katerem smo bili celo svetovni prvaki, nogometa�i so bili spo�tovanja vreden nasprotnik v prvi slovenski ligi. In v tem okolju in tak�nem vzdu�ju se je v kolesarskemu klubu Mladost, v okviru �portnega dru�tva Sava, porodila misel o kolesarski dirki, ki se je nekaj let kasneje uveljavila kot najte�ja enodnevno kolesarska dirka pri nas in je danes v elitni mednarodni konkurenci uvr��ena v prvo kategorijo po UCI.
Kolesarska dirka Po ulicah Kranja
Samo deset let pred prvo dirko, tekmovalnega kolesarjenja v Kranju �e ni bilo. Junija 1957 pa je skupina �portnih entuziastov le sklenila ustanoviti kolesarski klub. Fantje so v kolesarjenju videli �port, pisan na ko�o Gorenjcem, �port, ki zahteva obilo discipline, samozavesti, odrekanja, nepopustljivosti, trme, trdega dela. Lastnosti, brez katerih ni dobrega �portnika in �e zlasti ne vrhunskega kolesarja.
Za�elo se je skromno, brez potrebne opreme, brez strokovnih in organizacijskih izku�enj. Bolj rekreativno kot tekmovalno a z veliko, veliko volje. Prvi ve�ji uspehi so seveda pri�li v mladinski konkurenci, kjer je �e leta 1963 postal Franc Hvasti slovenski mladinski prvak in nekaj let kasneje Janez Ribnikar mladinski dr�avni prvak. Tudi takrat edini med �lani, Janez Drinovec in kasneje Slavko Pirc, sta se uspe�no spopadala z mo�no slovensko konkurenco. Kmalu je klub �tel ve� kot 30 �lanov.
Zanimanje Kranj�anov za kolesarstvo je z uspehi posameznikov postajalo vse ve�je, klub se je kadrovsko in materialno krepil, kranjskemu gospodarstvu se je znal ponuditi kot zanimiv medij za tr�no komuniciranje. Naglo rasto�a gumarska in kemi�na tovarna Sava Kranj je leta 1972 prevzela pokroviteljstvo nad kolesarji, in omogo�ila, da je iz takoreko� pode�elskega kolektiva nastal mednarodno priznan klub, ki �e danes na svojih majicah ponosno nosi ime svojega pokrovitelja in je vedno dobrodo�el tudi na najelitnej�ih dirkah na vseh celinah sveta.
Tekmovalne ambicije kluba so bile visoke, nizali so se naslovi dr�avnih prvakov v vseh kategorijah, �savski� kolesarji so za�eli dosegati odmevne uspehe tudi v mednarodni amaterski konkurenci. V nekaj letih je Kranj postal sredi��e kolesarskega dogajanja, kolesarjenje pa eden od najpresti�nej�ih �portov v mestu pa tudi v dr�avi so bila vrsto let med najbolj�imi petimi kolesarji samo imena kolesarjev Kolesarskega kluba Sava Kranj.
Toda ne hvali se klub samo z vrhunskimi rezultati in izjemno uspe�no vzgojo mladih kolesarjev. Enako uspe�en je bil tudi kot organizator kolesarskih tekmovanj. �e od samega za�etka so se �lani kluba zavedali, da je za tekmovalce izredno velik motiv, �e lahko poka�ejo svojo vrednost pred svojimi gledalci, njihovi uspe�ni nastopi pa motiv za mlade, da se vklju�ijo v tekmovalni sistem kluba: kot tekmovalci, kot strokovni delavci ali kot pomo� pri delovanju kluba. Prvi organizacijski projekt je uspel �e leta 1966 takrat �e aktivnemu tekmovalcu Janezu Drinovcu, ki je organiziral kolesarsko dirko na Jezersko. Tekma je bila odli�no izpeljana, rezultati tudi za klub tekmovalno ugodni �e bolj pa za moralo organizatorja, saj se je kmalu po tem prvem organizacijskem podvigu porodil na�rt o izvedbi dirke, ki bi bila samo kranjska, za Kranj�ane, v Kranju. Kolesarska dirka Po ulicah Kranja.
�TART
Pisalo se je leto 1967, 13. avgust
�Ob 10-letnici kolesarskega kluba Kranja je bila danes po mestnih ulicah kro�na kolesarska dirka. Udele�ba je bila dokaj kvalitetna, saj je nastopila vrsta dr�avnih reprezentantov. Kro�no progo, dolgo 2,5 km je 34 kolesarjev iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Ajdov��ine, Hrastnika in Kranja prevozilo dvajsetkrat. Po vsakem petem krogu je bil lete�i cilj, kjer so po vrsti zmagali naslednji tekmovalci: 1. �ivkovi� (Bgd), 2. Bolte�ar (Odred), 3. Valen�i� (Rog). Proga je bila dokaj zahtevna, tako da je marsikateri kolesar odstopil zaradi iz�panosti �e pred zadnjim dvajsetim krogom.Bolte�ar je bil ve�ji del v vodstvu, vendar ga je v fini�u prehitel mladinec Jo�e Valen�i�.� (Javornik, J. Delo, IX, 219, Ljubljana). Tako se je za�ela 40-letna zgodovina dirk Po ulicah Kranja. Spreminjale so se trase, tudi imena dirk so se prilagajala spremenjenim oblikam dirk in zahtevam mednarodne kolesarske organizacije UCI. Leta 1980 je bil Kolesarski klub Sava Kranj celo organizator Balkanskega prvenstva in namesto tradicionalne �Po ulicah Kranja� so se na progi pomerili najbolj�i kolesarji balkanskih dr�av. Toda za Kranj�ane so vse te dirke vedno bile dirke Po ulicah Kranja, pa naj so potekale kjerkoli po Gorenjski. �tart in cilj sta bila vedno v Kranju, najprej Mohorjev in kasneje Jelenov klanec sta bila najbolj obiskani areni. Naj je bila dirka posve�ena obletnicam kluba ali ob�inskemu prazniku, selekciji za nastop na olimpijskih igrah ali naj je �tela za republi�ko prvenstvo, vselej jo je ve� tiso�glava mno�ica Kranj�anov �tela za svojo dirko. In tak�na bo tudi ostala. Kranj�ani so bili najbolj navdu�eni nad zmagami svojih ljubimcev. Teh zmag ni bilo malo: �tirikrat Bojan Ropret, trikrat Franc Hvasti, dvakrat Jo�e Valen�i�, pa Slavko �agar, Bojan Udovi�, Mirko Raku�, Ale� Pagon. Toda zmagati kranjsko dirko je vedno te�je. Glas o dirki Po ulicah Kranja � Za veliko nagrado Kranja je �el po svetu. Sedaj se vabilu za dirko odzovejo tudi ekipe Pro Toura in Pro Continentala, konkurenca je vrhunska, zmaga nikoli vnaprej zagotovljena. Gledalci radi vidijo na odru za zmagovalce doma�e obraze. Toda viharno vsakokrat zaploskajo vsakemu zmagovalcu, kajti Kranj�anom je njihova dirka �e vedno najljub�a in vsak zmagovalec je njihov junak.
1967 � 1970 (Mohorjev klanec)
Leto 1967
Te�ko se je po 40. letih spomniti vseh podrobnosti. Kdo je bil iniciator prve dirke po kranjskih ulicah, je zabele�eno v mnogih spominih, �al pa nikjer dokumentirano. Do nobenega izmed takratnih prizadevnih delavcev v kolesarskih vrstah zato no�emo biti krivi�ni. Nobenega ne bomo posebej imenovali. Zahvala za kolesarske praznike v Kranju zadnjih 40 let gre vsem, ki so takrat sodelovali, tekmovali in vzpodbujali. Prvo kolesarsko dirko Po ulicah Kranja leta 1967, so kolesarji organizirali v po�astitev desete obletnice delovanja kluba. �tart in cilj dirke sta bila v samem centru mesta, med gostilno Mayer in cerkvijo. Trasa je bila za tiste �ase zelo zahtevna, na te�jih delih tudi makadama ni manjkalo, zato je dirko kon�ala manj kot polovica tekmovalcev. Kolesarji so s �tarta krenili �ez Kokr�ki most, skozi naselje Planina, �e po stari cesti, po �ir�i�kem klancu navzdol, mimo Sejmi��a in po Mohorjevem klancu navzgor do cilja. Krog je meril 2,5 km, tekmovalci so ga morali prevoziti dvajsetkrat. Za priznanja so �tele to�ke, dobljene po lete�ih ciljih in seveda rezultati na koncu dirke. Prvi je v cilj sicer pripeljal Franc Hvasti, toda zaradi nepotrebne pomo�i gledalcev na Mohorjevem klancu, so mu sodniki prvo mesto odvzeli in za zmagovalca razglasili, takrat �e mladinca, Jo�eta Valen�i�a. Kon�ni vrstni red je tako bil: prvi Jo�e Valen�i� (Rog), drugi Franc Hvasti (Odred) in tretji Tone Kunaver (Rog).
JO�E VALEN�I�
Dobili smo prvega uradnega zmagovalca dirke Po ulicah Kranja. To leto je bil star �ele 19 let, torej �e mladinec. Doma iz Male Pristave pri Pivki, po poklicu kroja� in gumarski tehnik, prvo leto �lan ljubljanskega Roga in njihov �lan do leta 1973, ko je prestopil h kolesarjem Save Kranj. V tem obdobju je za reprezentanco Jugoslavije, katere �lan je bil vso svojo tekmovalno kariero ali za oba svoja kluba, nastopil na Olimpijskih igrah v M�nchnu, na treh svetovnih prvenstvih, dvakrat na najve�ji etapni amaterski dirki na svetu, na Dirki miru, dvakrat na dirki Po Al�iriji, dvakrat na mediteranskih igrah, bil na �tirih balkanskih prvenstvih, osemkrat Po Jugoslaviji, sedemkrat na dirki Alpe Adrija, na izjemno te�kih Setimane Bergamasco in Tour d�Lavenire. Seveda pa je bil tudi vsakoletni udele�enec dr�avnih in republi�kih prvenstev v vseh razpisanih disciplinah, tako posami�no kot ekipno. �eprav je v svoji 10-letni karieri osvojil ve� kot deset naslovov dr�avnega prvaka in bil �e ve�krat vsaj med prvimi petimi na cilju, mu je najbolj �al za izjemno prilo�nost, ki jo je imel na svetovnem prvenstvu v Angliji. Tam je bil v manj�i skupini ube�nikov dovolj mo�an in odli�no razpolo�en tudi za najvi�jo uvrstitev, a mu je padec tik pred ciljem, rezultat kariere prepre�il. Jo�e Valen�i� je veljal za izjemno talentiranega kolesarja, osebnostno mo�nega za vrhunske rezultate, a skromnega in vedno pripravljen podrejati se interesom ekipe. �al se po zaklju�ku svoje kariere ni odlo�il, da bi s svojimi bogatimi izku�njami pomagal mlaj�im. Kolesarjenja in svoji ne�tetih uspehov na tekmah se rad spominja, brez ob�alovanja govori o dirkah in naporih na kolesu, v�asih na meji �love�kih zmogljivosti, rad se s kolesom �e sedaj poda na dolge vo�nje, toda vedno pogosteje se posve�a svoji novi ljubezni � slikarstvu.
Leto 1968
�eprav mlada dirka, se je dirka Po ulicah Kranja prijela in Kranj�ani so te�ko pri�akali njeno ponovitev. �e te�je pa je dirko pri�akal Franc Hvasti, ki je hotel zmagati pred doma�imi navija�i. Spominja se, kako je presenetil konkurenco v zadnjem krogu. Pred rahlim vzponom pred gostilno Zlata riba je na vso mo� pospe�il, z veliko hitrostjo peljal po makadamskem delu, ki so se ga ostali tekmovalci iz strahu pred okvaro ali pred padcem ustra�ili in z zaletom pridobil do cilja nedosegljivo prednost.
Leto 1969
Tudi 1969. leta je kranjski krog potekal po Mohorjevem klancu. Dirko, polno napetih preobratov, je suvereno dobil komaj 18-letni doma�i tekmovalec, Slavko �agar, ki je �e leto poprej opozoril nase z zmago na mladinskem prvenstvu Gorenjske in z zmago na dr�avnem prvenstvu s kolesi brez prestav v Zenici. Bila pa je njegova zmaga na dirki Po ulicah Kranja zanj odli�na vzpodbuda in uvod v deset let dolgo sijajno kariero, ki jo je za�el in zaklju�il v klubu in mu �e ve� kot 20 let ostal zvest ko nepogre�ljiv strokovni sodelavec, svetovalec in mehanik.
Leto 1970
Kro�na dirka Po ulicah Kranja je 1970. �e zadnji� potekala po stari trasi z Mohorjevim klancem kot najte�jim delom dirke. Dirka �lanov, mladincev in turistov je bila posve�ena ob�inskemu prazniku in je bila po mnenju poznavalcev za takratno konkurenco prezahtevna. Tako so dirko kon�ali samo res izku�eni tekmovalci. Dirko je dobil Rudi Valen�i� (Rog), pred Francijem �kerljem (Odred) in Francem Hvastijem (Odred). Presenetila pa sta tudi mladinca Branika iz Maribora, Kekec in Ker�i�, ki sta v svoji konkurenci zesedla prvi dve mesti.
Leto 1971 � 1987 (Jelenov klanec)
Leto 1971
Leta 1971 je dirka Po ulicah Kranja dobila novo podobo. �tart in cilj dirke je bil prestavljen pred Staro po�to, krog pa podalj�an tako, da so se kolesarji namesto po Mohorjevem, proti cilju podali po Jelenovem klancu. Dirka je to leto �e toliko pridobila na pomenu, da je bila konkurenca za tiste �ase resni�no imenitna. Na �tartu se je zbralo nad 30 tekmovalcev iz vseh vodilnih jugoslovanskih klubov in nekaj gostov iz Avstrije. S kockami tlakovan Jelenov klanec, ki so ga kolesarji morali prevoziti 30 krat, je povzro�al najve� te�av. Po tretjini dirke so se v vodstvo prebili trije tekmovalci, Kranj�an Franc Hvasti, ki je to leto vozil za beograjski Partizan, Rudi Valen�i� (Rog) in Kragujev�an Gazdi�. Ta trojka se je zdru�no menjavala v vodstvu in v tem vrstnem redu s pol minutno prednostjo pripeljala v cilj.
Leto 1972
�esto, tokrat �e mednarodno, kolesarsko dirko Po ulicah Kranja leta 1972, je zaznamoval hud boj jugoslovanskih olimpijcev na 98 km dolgi kro�ni trasi, ki je tudi to leto vodila s �tartom in ciljem pred Staro po�to, skozi mesto, �ez Kokr�ki most, Planino, po �ir�i�kem klancu navzdol in po Jelenovem klancu navzgor do cilja. Trideset krogov so tekmovalci morali prevoziti, tridesetkrat po strmem Jelenovem klancu, tlakovanem z granitnimi kockami. Za jugoslovanske reprezentante je bila ta dirka zadnja preizku�nja pred olimpijskimi igrami. Po devetem krogu je v klanec potegnil Jo�e Valen�i�, pobegnil glavnini in v samostojni vo�nji po 21. krogih zmagal z ve� kot minuto prednosti. Jo�etova suverena zmaga je vsekakor bilo presene�enje, saj je le dan poprej premo�no zmagal tudi na dirki po Hrva�kem Zagorju in dokazal, da je na� najbolje pripravljen olimpijec. Za njm sta se uvrstila Bogdan Le�ek (Odred) in Janez Zakotnik (Rog).
Leto 1973
Leta 1973. se je kolesarski praznik Kranja kon�al z velikim zmagoslavjem doma�ega kolesarja Franca Hvastija. Na klasi�nih kranjskih krogih so se pomerili vsi najbolj�i slovenski kolesarji in kolesarji Siporexa iz Pule. Boj za prvo mesto je bil izjemno hud, tempo prav ubijalski. Tako je dirko kon�ala le nekaj ve� kot polovica tekmovalcev. Franc Hvasti, ki se je iz Odreda vrnil v Savo Kranj, je bil od vseh nastopajo�ih najbolj borben, saj je med drugim dobil tudi polovico lete�ih ciljev in zmagal �eprav sta mu sledila kar dva tekmovalca ljubljanskega Roga, Drago Frelih in Janez Zakotnik. Med mladinci je posebno pozornost vzbudil doma�in Bojan Ropret (Sava Kranj) s tretjim mestom v svojem prvem resnem nastopu. To leto so kolesarji vozili tudi kronometer od Kranja do Preddvora, zmagal pa je Janez Zakotnik (Rog).
FRANC HVASTI
�e pol stoletja zaznamuje �ivljenje Franca Hvastija kolesarski �port kot vrhunskega �portnika, izjemno uspe�nega trenerja, predanega �portnega pedagoga, vztrajnega iniciatorja in organizatorja kolesarskih prireditev in uspe�nega kolesarskega managerja. Kariero vrhunskega �portnika je za�el leta 1957 kot za�etnik v vrstah Kolesarskega kluba Mladost v okviru �portnega dru�tva Sava v Stra�i��u, postal leta 1963 mladinski prvak Slovenije, pet let kasneje �lanski dr�avni prvak Jugoslavije. Kolesarski �port mu je pomenil vse in za svoj talent in ambicije je zahteval najbolj�e mo�ne pogoje. Postal je �lan ljubljanskega Odreda, beograjskega Partizana, a se kon�no le ustalil v Kolesarskem klubu Sava Kranj. �eprav je bil kar osem let �lan dr�avne reprezentance, zmagovalec �tevilnih etap na dirkah po Jugoslaviji, Sloveniji, Hrva�ki, Srbiji, in je nastopal na najve�jih etapnih kolesarski dirkah po Evropi, kot sta Tour d�Lavenire in Dirka miru, �eprav je na svetovnem prvenstvu v Angliji leta 1971 pripeljal v cilj v �asu drugouvr��enega, se ga Kranj�ani kot tekmovalca najbolj spominjajo kot trikratnega zmagovalca �njihove� dirke � dirke Po ulicah Kranja.
Kljub izjemni tekmovalni karieri pa je �e uspe�nej�e njegovo trenersko in pedago�ko delo. Od leta 1973, ko se je poslovil od tekmovalnega kolesarjenja, je bil Kolesarski klub Sava Kranj pod njegovim vodstvom celih 15 let brez konkurence z osvojenimi naslovi dr�avnih prvakov v vseh kategorijah. Kot trener ali selektor je vodil reprezentance na �tirih OI in na sedemnajstih svetovnih prvenstvih. Pod njegovim vodstvom je dr�avna reprezentanca, s prete�no slovenskimi tekmovalci zmagovala na balkanskih prvenstvih in mediteranskih igrah in dosegala mesta med 10 tudi na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah. Njegovo strokovno znanje je bilo tudi motiv za anga�ma v Avstriji, kjer je bil �tiri leta selektor avstrijske reprezentance. Ceniti pa je nadvse njegovo pripravljenost, da je kot poklicni trener z diplomo visoke �ole za telesno kulturo v Bratislavi svoje znanje in izku�nje rad posredoval prihajajo�im generacijam slovenskih trenerjev.
Leto 1974
Osma dirka Po ulicah Kranja leta 1974. je �tela tudi za republi�ko prvenstvo. To je bila dirka z najve� nastopajo�imi dotlej, vsega je nastopilo ve� kot 150 kolesarjev, med njimi tudi vsa jugoslovanska �lanska in mladinska reprezentanca. Dirka je potekala v hudi pripeki in bila tudi zaradi borbenosti kolesarjev zelo selektivna. Med �lani je tako od 35. tekmovalcev v cilj pripeljalo samo deset tekmovalcev, med katerimi sta bila v �printu najbolj�a kolesarja Roga, Janez Kon�ar in Drago Frelih. Na tretje mesto se je uvrstil Zagreb�an Zdenko Kahlina. Zmaga mladega Rogovca Kon�arja je bila presene�enje, spro�ila pa je tudi burne proteste, �e� da je prevozil en krog manj. Sodniki so na koncu odlo�ili, da je bila njegova vo�nja povsem regularna in ga razglasila za zmagovalca. Tudi ekipno je med �lani zmagal Rog.
Mladinci Save Kranj so bili na tej dirki razred zase, saj so osvojili prva tri mesta in dokazali, da je odgovorno delo z mladimi �e obrodilo sadove: prvi Bojan Ropret, drugi Branko Terglav in tretji Bojan Udovi�. �e zlasti oba Bojana sta bila samo nekaj let kasneje �lana ekipe, ki je suvereno vladala v doma�i konkureci in dosegala izjemne rezultate tudi na najte�jih mednarodnih preizku�njah.
Leto 1975
Leta 1975 je bila �e ena izmed mnogih dirk v Kranju, ki jih je krasila izjemna borbenost kolesarjev in odlo�en prodor mladih. Dirko je dobil 20-letni Janez Kon�ar (Rog), pred najbolj borbenim kolesarjem na dirki, 21-letnim tekmovalcem Save Kranj, Mirkom Krakerjem in komaj 18-letnim Astrinim upom, Vinkom Polon�i�em. Ekipni zmagovalec dirke je bila Sava Kranj. Ve� kot 5 000 gledalcev je sicer bu�no bodrilo doma�ina, Mirka Krakerja, ki se jim je oddol�il z neverjetno borbenostjo, bil v ospredju od �tarta do cilja in �ele pred ciljem toliko omagal, da ga je Kon�ar v �printu za nekaj metrov prehitel. Ekipni zmagovalec dirke je bila Sava Kranj.
Leto 1976
To je bila jubilejna, 10. dirka, pod pokroviteljstvom tovarne Sava Kranj. Dirka, ki je po�astila ob�inski praznik Ob�ine Kranj in spomin na mnogo prezgodaj umrlega �lana kluba Slavka Pirca. Dirka je imela mo�no mednarodno udele�bo. To leto je ekipno kraljevala Sava Kranj, �eprav je v ekipi manjkal njihov najbolj�i mo�, Bojan Ropret.. Dirko je prepri�ljivo dobil Mirko Raku� (Sava Kranj) pred Franzenom (B�ttgen) in Horvatom (Astra). Po tekmi je bil zmagovalec presre�en, saj je k naslovu dr�avnega prvaka dodal �e laskavi naslov zmagovalca Po ulicah Kranja.
1977 - 1983 �tiri zmage Bojana Ropreta
Leto 1977
Leta 1977 je bila kranjska dirka s �e mo�nej�o udele�bo, saj so nastopili vsi na�i najbolj�i kolesarji, poleg njih pa tudi mo�ne ekipe iz �e�ke, Avstrije in Nem�ije. Tudi to leto je bila ekipna stalnica Sava Kranj, na najvi�jo stopni�ko zmagovalnega odra pa je prvi� stopil Bojan Ropret (Sava Kranj), ki je tekmo dobil z najbolj prepri�ljivo prednostjo doslej, skoraj tremi minutami. Drugi je bil Bruno Buli� (Siporex), uspeh Sav�anov je s tretjim mestom dopolnil Mirko Raku�. Na tej tekmi se je Sava Kranj poslovila od svojih �lanov in reprezentatntov Jo�eta Valen�i�a in Slavka �agarja, ki sta prenehala s tekmovalnim kolesarjenjem. Ob javni zahvali kluba za uspehe, ki sta jih v svoji izjemni karieri dosegla, jima je gromko zaploskala tudi mno�ica gledalcev, ki ni pozabila, da sta oba bila tudi zmagovalca �njihove� dirke, dirke Po ulicah Kranja
Leto 1978
Na tradicionalnem kolesarskem slavju za ob�inski praznik leta 1978, s 180. nastopajo�imi iz Jugoslavije, Avstrije, Nem�ije, Poljske in �e�ke z do tedaj najmo�nej�o konkurenco, je bil zmagovalec �e vnaprej znan. Bojan Ropret (Sava Kranj) je bil to leto v tak�ni formi in tako pripravljen, da je z lahkoto zmagal �e drugi� zapored, tokrat z ve� kot 3 minutno prednostjo. Drugi je bil Dunaj�an Preduzzi, uspeh ekipe Save Kranj pa je dopolnil Bojan Udovi� s tretjim mestom.
Leto 1979
Dirka leta 1979. je bila zaznamovana z neverjetno borbenimi udele�enci, hudim tempom, neprestanim menjavanjem v vodstvu, negotovim izidom vse do zadnjega kroga. Za zmago so se na koncu borili Bojan Ropret, Bojan Udovi� (oba Sava Kranj) in Nemec Brasl. V zaklju�ku je bil najmo�nej�i Bojan Udovi�, ki je zmagal z dobro minuto prednosti pred Bojanom Ropretom in Nemcem Braslom. Med mlaj�imi mladinci sta na tej dirki vzbudila pozornost s prvim in drugim mesto Vlado Marn in Matja� Zevnik, nekaj let kasneje tudi odli�na kolesarja prve ekipe Save Kranj.
Leta 1980 je bilo v Kranju, tudi na tradicionalnem krogu, balkansko prvenstvo v kolesarjenju. �e enkrat se je Kolesarski klub Sava Kranj izkazal kot brezhiben organizator, mesto Kranj pa kot prijazen gostitelj. Organizacijski odbor, ki mu je predsedoval gospod Drago �tefe, je opravil delo za najvi�je priznaje kontrolorjev Mednarodne kolesarske zveze.
Leto 1981
Na tradicionalnem kranjskem krogu leta 1981, je ve� kot 10 000 gledalcev spremljalo izjemno takti�no vo�njo zmagovalca Bojana Ropreta (Sava Kranj). Bilo je, kot da ga ve�ino dirke ni zanimalo dogajanje v ospredju, poskusi pobegov, menjava ritma. Vozil je v ozadju in je �ele v zadnjih krogih suvereno pospe�il, se z lahkoto otresel najnevarnej�ega konkurenta Primo�a �erina (Astra) in zmagal s skoraj minuto prednosti. Tretji je bil �erinov mo�tveni kolega Ciril Krhlikar. Tako je Bojan Ropret na najbolj suveren na�in dokazal, da je v tem �asu na� dale� najbolj�i kolesar. Med starej�imi mladinci je prav tako prepri�ljivo zmagal Janez Lampi� (Sava Kranj), med mlaj�imi mladinci pa Sandi Pape� (Novoteks) pred Ale�em Pagonom (Sava Kranj).
Leto 1982
�Tri kroge pred ciljem sta se v ospredje prebila stara in velika tekmeca, Ljubljan�an Vinko Polon�i� (Rog) in doma�in Bojan Ropret (Sava Kranj). Zadnje tri kroge sta prevozila skupaj, v ciljni ravnini pa je bil za pi�li dve sekundi hitrej�i Vinko Polon�i�. Glede na to, da Bojan Ropret slu�i voja�ki rok, njegov poraz v ciljni ravnini seveda ni presenetljiv.� (Delo, 1.8.1982). Uspeh Roga je s tretjim mestom dopolnil Borut Pir�.
To leto so poleg najbolj�ih jugoslovanskih kolesarjev nastopili �e gostje iz Avstrije, ZRN in Mad�arske, skupno ve� kot 200 kolesarjev. Kolesarski festival, ki je trajal tri dni, je prinesel obilo veselja tudi Janezu Lampi�u (Sava Kranj), ki je zmagal na no�nem kriteriju in Branetu Ugrenovi�u (Astra), ki je dvema zmagama na dirkali��u v Stra�i��u dodal �e tretjo in tako postal najuspe�nej�i tekmovalec prireditve.
Leto 1983
Pred dirko leta 1983 sta bila tedanji zvezni kapetan Franc Hvasti in njegov u�enec Bojan Ropret (Sava Kranj) po �tevilu zmag na dirkah Po ulicah Kranja izena�ena. Vsak od njiju je zmagal po trikrat. Mo�nost, da svojega trenerja prehiti, je Bojanu dala krila. �e pred �tartom je bil odlo�en in je napovedal svojo zmago pa tudi ve� kot 15 000 gledalcev mu je zmago iz srca privo��ilo. Ob huronskem navijanju je Ropret v zadnjem krogu potegnil, se otresel tekmecev, Huberja (Union Longlife) in Pape�a (Novoteks) ter zmagal z 2-minutno prednostjo. S �tirimi osvojenimi lovorikami med �lani in eno med mladinci na dirkah Po ulicah Kranja je tako postavil normativ, ki ga verjetno nih�e ve� ne bo dosegel. Enako vesel je bil tudi Ropretov klubski kolega, Vlado Marn, ki je dan poprej zmagal na no�nem kriteriju pred Janezom Lampi�em in Bojanom Ropretom (vsi Sava Kranj).
Leto 1984, Kranj, 5. avgust
Tri dni je v avgustu 1984 v Kranju trajal tradicionalni kolesarski praznik. Poleg kolesarske dirke Po ulicah Kranja v po�astitev ob�inskega praznika 1. avgusta, so se kolesarji merili �e na dr�avnem prvenstvu na dirkali��u in na no�nem kriteriju. Poleg na�ih tekmovalcev so nastopili �e kolesarji iz Avstrije, Italije in Mad�arske, skupno ve� kot 200 kolesarjev. Kljub nekoliko skromnej�i kakovosti tekmovalcev, so bile borbe izredno zanimive.
Na dirkali��u v Stra�i��u so se dva dni merili kolesarji za dr�avno prvenstvo. Tekmovalci iz Slovenije, zlasti kolesarji ljubljanskega Roga, so osvojili vsa prva mesta v vseh disciplinah.
Prvi� odkar prireja Kolesarski klub Sava Kranj dirke Po ulicah Kranja pa se je zgodilo, da je postal zmagovalec tradicionalne dirke tekmovalec izven Slovenije. Prvo mesto je osvojil Beograj�an Pavlovi� pred Mad�arom Samogyijem in Novome��anom Sandijem Pape�em. �ele �etrti je bil doma�in iz Kranja, Marko Polanc.
Leto 1985
�Kranj, 4. avgust - 260 kolesarjev iz Avstrije, Mad�arske, ZRN, Italije in skoraj iz vseh jugoslovanskih klubov se je dva dni borilo na kranjskih ulicah na tradicionalni mednarodni prireditvi, ki vsako leto privabi ob 3 400 metrov dolgo kro�no progo okoli 10 tiso� gledalcev. 18. mednarodna dirka po ulicah Kranja v po�astitev ob�inskega praznika Kranja je veljala tudi za jugoslovanski pokal.�
Tako je zapisal dopisnik Dela leta 1985 v svojem javljanju z dirke, ki je imela dva dela: prvi dan so �lani prevozili 30 krogov v skupni dol�ini 103 km: tridesetkrat po strmem Jelenovem klancu. Za kolesarje Save Kranj se je dirka za�ela vzpodbudno. Iz glavnine je potegnil Vlado Marn (Sava Kranj) s �e enim kolesarjem, ki pa Marnovega tempa ni vzdr�al. Zamenjal ga je kolega iz ekipe Janez Lampi� in oba Sav�ana sta si prikolesarila �e ve� kot minuto prednosti. V zadnji tretjini dirke se je njuna prednost za�ela topiti in �tiri kroge pred ciljem ju je glavnina ujela. Najmo�nej�i v nadaljevanju je bil Jure Pavli� (Rog), ki si je kot specialist za vzpone zmago priboril na Jelenovem klancu. Marnu in Lampi�u sta za uteho ostali zmagi na lete�ih ciljih.
Pri starej�ih mladincih je s prednostjo treh sekund zmagal Franci Aha�i� (Sava Kranj).
Leto 1986
V nekoliko spremenjenem programu, �lanom so organizatorji dirko podalj�ali za deset krogov in �tart prestavili na 13. uro, so kolesarji leta 1986 vozili v najhuj�i pripeki 130 km dolgo dirko. �e kmalu po �tartu se je Rajko �ubri� (�ukari�ki) odlo�il za samostojni pobeg in si v solo vo�nji priboril ve� kot 3-minutno prednost. Pet krogov pred koncem ga je glavnina za�ela loviti, pri �emer je bil najbolj prodoren Sav�an Mako Polanc, ki pa sam ube�nika ni mogel dohiteti. Zmagal je Rajko �ubri�, drugo in tretje mesto pa sta si priborila Marko Polanc s skoraj 2-minutnim zaostankom in Janez Lampi� v �printu grupe, ki je zaostala �e za 2 minuti za Polancem.
Kro�no dirko Po ulicah Kranja sta spremljali �e dve kolesarski prireditvi, 1. avgusta Prvenstvo Jugoslavije na dirkali��u in 2. avgusta no�ni kriterij. To leto se je na dirki Po ulicah Kranja od tekmovalnega kolesarjenja s �astnim krogom poslovil eden izmed na�i najbolj�ih kolesarjev Bojan Ropret. Ovacije, ki jih je bil dele�en, ko je �e zadnji� prevozil ciljno �rto, so bile zahvala za rezultate, s katerimi je ve� kot deset let razveseljeval ljubitelje kolesarstva.
BOJAN ROPRET
Ko je leta 1973 Simon Tulipan, kolesar Save Kranj, ki se je �e poslovil od aktivnega kolesarjenja, pripeljal v klub 16-letnega mladeni�a, Bojana Ropreta, je Franc Hvasti, trener kluba, �e na prvih treningih ugotovil, da je dobil v roke pravi kolesarski biser. V klanec, kjer se je �e preizku�enim tekmovalcem zdelo te�ko, je za�etnik Bojan z lahkoto vrtel pedala. To leto je na svoji prvi resnej�i preizku�nji v mladinski konkurenci, na dirki Po ulicah Kranja, pripeljal v cilj kot tretji in �e leto kasneje postal najbolj�i jugoslovanski mladinec sezone s kar tremi naslovi dr�avnega prvaka. Isto leto je v mladinski konkurenci dobil kranjsko dirko, tri leta kasneje v Kranju prvi� zmagal tudi med �lani in ta svoj podvig ponovil �e trikrat.
V samo trinajstih letih kariere vrhunskega �portnika je Bojan Ropret prekolesaril 300 000 kilometrov. Ob�udovanja vredna je bila lahkota, s katero je premagoval tudi najte�je vzpone v Alpah, Apeninih, Dolomitih. Star 19 let je bil udele�enec OI v Montrealu in �tiri leta kasneje v Moskvi, kjer se je v ekipnem kronometru z Brunom Buli�em, Vinkom Polon�i�em in Bojanom Udovi�em uvrstil na osmo mesto. Z isto ekipo je bil tri leta kasneje na svetovnem prvenstvu v �vici �esti. Ve� kot 50 zmag je dosegel v hudi mednarodni konkurenci, najve� v posami�nih dirkah in najve� v najte�jih gorskih etapah. Zmagal je na sredozemskih igrah, kjer so nastopili najbolj�i francoski, italijanski in �panski kolesarji in na OI v Los Angelesu zasedel sedmo mesto. Toda Kranj�ani se ga bodo najbolj spominjali po njegovih �tirih zmagah na dirkah Po ulicah Kranja. Zaradi teh bo ostal njihov junak.
Zmaga kasnej�ih svetovnih prvakov
Leto 1987
Za dvajseto jubilejno mednarodno dirko Po ulicah Kranja leta 1987 so se organizatorji res potrudili in na tekmo privabili vrhunske italijanske in �panske kolesarje, poleg njih pa �e nem�ke, nizozemske, �e�ke in mad�arske ekipe. To leto so na obeh prireditvah, sobotnem ekipnem kronometru in na nedeljski dirki Po ulicah Kranja, kraljevali Italijani. Na 35 km dolgem kronometru je zmagala italijanska ekipa s skoraj dvominutno prednostjo pred �panci, tretja pa je presenetljivo bila mladinska ekipa (Galof in Je�nik � oba Sava Kranj, Zupanec in Hvastja � oba Rog) pred �lansko reprezentanco Jugoslavije. Vsem reprezentan�nim ekipam je dirka v Kranju slu�ila kot pokazatelj pripravljenosti pred svetovnim prvenstvom v Avstriji, kjer so Italijani postali svetovni prvaki. Izredno dramati�no se je razpletla kro�na dirka Po ulicah Kranja. Jure Pavli� (Rog) je sklenil preizkusiti svoje mo�i pred svetovnim prvenstvom in do 18 kroga bil sam v vodstvu. Preve� utrujen ni mogel ve� slediti napadu italijanske ekipe, dveh �pancev in na�ih reprezentantov, med katerimi je bil tudi Janez Lampi� (Sava Kranj). Izredno napeta in dinami�na vo�nja s povpre�no hitrostjo nad 45 kmh je navdu�ila 20 000 gledalcev ob progi, ki so lahko pozdravili zmago treh Italijanov: Fabrizia Bontempija, sedanjega direktorja Pro Tour ekipe Lampre, Maria Cipollinija, dolgoletnega najbolj�ega �printerja na svetu in Luce Gelfija. Na� najbolj�i, Janez Lampi� (Sava Kranj), je bil v tej izjemni konkurenci odli�en osmi.
Leto 1988
Leta 1988 so organizatorji Kolesarskega kluba Sava Kranj gostili ve� kot 300 kolesarjev iz Avstrije, ZRN, Mad�arske in Jugoslavije. Na �tartu sta bili tudi dve olimpijski reprezentanci za Seul. Ekipni kronometer je dobila avstrijska ekipa, ki jo je vodil na� biv�i selektor Franc Hvasti, pred ekipo Jugoslavije in ekipo ljubljanskega Roga. V ve�ernem kriteriju so prva tri mesta zasedli kolesarji ZRN, na� najbolj�i je bil �etrti, Marko Polanc. Osrednjo dirko Po ulicah Kranja je zmagal Sandi Pape� (Krka) pred Avstrijcem Marijem Traxlerjem in Beograj�anom Rajkom �ubri�em.
Leto 1989
�e tradicionalna kranjska kolesarska prireditev v letu 1989: ekipni kronometer, no�ni kriterij in kro�na dirka Po ulicah Kranja. Konec julija, peklenska vro�ina, blizu 20 000 gledalcev in ubijalski tempo. Avstrijci so dobili ekipni kronometer s povpre�no hitrostjo skoraj 52 kmh, vendar pa z rezultatom njihov selektor, Franc Hvasti, ni bil zadovoljen. Na no�nem kriteriju je zmagal Nemec Straesser pred Nizozemcem Gaisbergerjem in Avstrijcem Kaspertom. Na� najbolj�i mo� je bil Sav�an Pagon.
V osrednji dirki je bil razred zase Beograj�an Mi�a Brkovi�. V ciljnem krogu je potegnil tako silovito, da mu niti favorizirani tujci niti kolesarji Krke, Roga in Save Kranj, ki so bili takrat v ospredju, niso mogli slediti. Drugi je v cilj prikolesaril Van Gisbergen (Nizozemska) in tretji Andi Langl (Avstrija).
Leto 1990
Tudi 23. tradicionalna kranjska kolesarska prireditev leta 1990 je minila v lepem vremenu, v dobrem razpolo�enju ve� kot 15 000 gledalcev in v ogor�enih bojih za zmage na ve�ernem kriteriju, kjer je med mlaj�imi mladinci slavil Sav�an Bajt, med starej�imi mladinci njegov klubski kolega Pilar in med �lani Rogovec Premu�i�.
Osrednjo dirko so podjetno za�eli kolesarji ljubljanskega Roga, novome�ke Krke in Save Kranj. Po dvajsetem krogu (od tridesetih) sta se v ospredje prebila Robert Pintari� in Semir Lizde (oba Rog), silovito pospe�ila in v tem vrstne redu pri�la v cilj. Tretji je bil Celjan Baloh.
Prvi� v samostojni Sloveniji
Leto 1991
Na tradicionalni mednarodni kolesarski dirki Po ulicah Kranja leta 1991, ki sicer ni zbrala tolik�ne konkurence kot leta nazaj, se je pa med seboj pomerila smetana slovenskega kolesarstva in kolesarji iz Hrva�ke in Avstrije. Krizni dogodki v Jugoslaviji so pa� bili vzrok, da so mnoge �e prijavljene ekipe iz Evrope in drugih delov tedanje domovine svojo udele�bo odpovedale. Kljub temu je bila dirka izjemno napeta. Krojili so jo zlasti kolesarji Save Kranj, Roga in Astre. Ve� kot polovico dirke so bili v vodstvu Sandi Pape�, Gorazd Penko in doma�in Ale� Pagon. Dva kroga pred ciljem je Sandi Pape� zaradi okvare kolesa zaostal, Ale� Pagon pa je v �printu bil mo�nej�i od Rogovca Penka. Zmago kolesarja Save Kranj je po su�nih osmih letih, s tretjim mestom dopolnil Marko Polanc. Seveda pa kolesarski praznik Kranja ni minil brez ve�ernega kriterija, na katerem je zmagal Martin Hvastja.
Leto 1992
Tudi leta 1992 se je mnogim tujim ekipam zdel prihod v Slovenijo prenevaren. Politi�ne razmere so bile �e vedno zaostrene, zlasti v sosednji Hrva�ki, �eprav je bila Slovenija �e mednarodno priznana samostojna dr�ava. Tridnevna kolesarska prireditev pa je kljub temu minila v brezkompromisnih bojih tekmovalcev iz kar nekaj dr�av, ko so si v vseh krogih sledili napad za napadom najbolj�ih. Ko je pet krogov pred koncem iz glavnine pobegnila skupina z lanskim zmagovalcem Ale�em Pagonom in Martinom Hvastjo na �elu, se je zdelo, da je odlo�itev o zmagovalcu znana. Toda glavnina se ni dala. V zadnjem krogu so ube�niki bili polovljeni, silovito pa sta proti cilju potegnila Robert Pintari� in Sandi Pape�, ki je v ciljnem �printu bil tudi najmo�nej�i. Lanskoletni zmagovalec, Ale� Pagon ni bil v ospredju, �eprav je bil med vsemi nastopajo�imi �e najbolj sve�. �Zamudil sem pravi �as, preve� okleval, ko bi moral v lov za ube�niki,� je bil na cilju njegov komentar. Nasprotno pa je Marko Polanc, ki ni bil v formi, iztisnil ob koncu dirke iz sebe zadnje atome mo�i in ob glasni vzpodbudi �tevilnih gledalcev osvojil tretje mesto.
Leto 1993
Od 18. do 20. junija 1993 je bil Kranj upravi�eno v centru pozornosti �portne javnosti, saj se je to leto obetala najmo�nej�a udele�ba na kranjski dirki nasploh. Organizatorji so si namre� zadali nalogo, da zagotovijo udele�bo najmanj 12 tujih in 4 doma�ih ekip. Franc Hvasti, direktor KK Sava Kranj, je vabila na udele�bo razposlal �e leto poprej, po olimpijskih igrah v Barceloni, in odziv je bil pri�akovan. Nastopili so tekmovalci iz 10. dr�av s kar osmimi nacionalnimi ekipami.
Zlasti za mo�tveni kronometer je bilo v tujini ogromno zanimanja. �tart in cilj sta bila sicer pred hotelom Creina, ve�ji del dirke pa je potekal na avtocesti med Kranjem in cestninsko postajo proti Ljubljani. Kronometer so suvereno dobili �vicarji s hitostjo 49,73 kmh, mo�tvo Krke je za njimi zaostalo za manj ko minuto in pol, tretji so bili Rogovci. Posami�no je slavil Robert Pintari�, ki je zmagal pred Martinom Hvastjo (Rog) in Ale�em Pagonom (Sava Kranj), s skoraj dvema minutama naskoka.
Odslej tudi Memorial Filipa Majcna
Leto 1994
Komaj so 1994. leta Gorenjsko zapustili poklicni kolesarji, ki so tekmovali na italijanskem Giru, so se organizatorji �e za�eli pripravljati na svojo 27. dirko po vrsti. Po prijavah je kazalo, da bo to najmo�nej�a dirka doslej, saj so se prijavile kar �tiri najbolj�e ekipe z lanskega svetovnega prvenstva v Oslu in �e �tiri reprezentance iz Evrope in Nove Zelandije. Z doma�imi vred je bilo prijavljenih �e 21 ekip.
Ekipni kronometer so po pri�akovanju dobili svetovni prvaki Italijani, ki so kljub de�evnemu vremenu, mokri cesti in slabi vidljivosti vozili s povpre�no hitrostjo skoraj 52 kmh, pred ekipo Francije in ekipo Krke.
�lanska dirka je minila v znamenju bolj ali manj neuspe�nih pobegov. V zadnjem krogu se je iz glavnine pognal Gorazd �tangelj (Krka), v silovitem tempu ujel ube�no skupino �tirih in s �printom v Jelenov klanec tudi zmagal. Med doma�imi kolesarji je med mladinci s suvereno zmago nase opozoril Tadej Valjavec, leto kasneje �e osmi mladinec v svetovnem pokalu, zmagovalec mladinskega pokala super kategorije in danes eden najbolj�ih kolesarjev na svetu.
To leto smo organizatorji dirko prvi� posvetili spominu na na�ega dolgoletnega predsednika kluba in predsednika organizacijskega odbora dirke Filipa Majcna.
FILIP MAJCEN
Ko se je leta 1972 tovarna Sava Kranj odlo�ala o sponzoriranju kolesarskega kluba Mladost in je tedanji glavni direktor Janez Beravs zadol�il marketing, da pripravi utemeljitev za odlo�itev, je direktor marketinga Filip Majcen, sicer velik ljubitelj kolesarstva, videl v klubu u�inkovit medij za korporativno ogla�evanje. Njegov predlog je bil sprejet in po dogovoru je klub spremenil ime in se v skladu s pogodbo o pokroviteljstvu registriral kot Kolesarski klub Sava Kranj. To leto je za�etek enkratnega in izjemnega sodelovanja med klubom in podjetjem in to sodelovanje se tudi po 45 letih ni omajalo. Filip Majcen je celih 10 let budno spremljal delo v klubu, se rad anga�iral z nasveti kot izjemen organizator, bil skoraj desetletje predsednik organizacijskega odbora dirk Po ulicah Kranja in pet let, do smrti leta 1982, tudi predsednik kluba. Njegovega prispevka k razvoju kolesarstva v Kranju njegovi prijatelji niso pozabili. Od leta 1994 je Velika nagrada Kranja posve�ena tudi spominu nanj.
Leto 1995
Kranj je bil 1995. pripravljen na dvodnevno kolesarsko dirko z naj�tevil�nej�o udele�bo. Nad 250 kolesarjev iz dvanajstih dr�av Evrope, ZDA in Commonwealtha in �tirinajstih slovenskih klubov je dva dni merilo mo�i na kronometru med Kranjem in Golnikom, in posami�no na 9,3 km dolgem krogu, ki so ga morali �lani prevoziti 18 krat. Na kronometru je slavil Italijan Di Renzo, na kranjskih krogih pa je bil najbolj�i Novome��an Bogdan Ravbar pred klubskim tovari�em Mervarjem in doma�inom Ale�em Pagonom.
Leto 1996
29. dirka Po ulicah Kranja � Velika nagrada Kranja - Memorial Filipa Majcna. Osemnajst krogov dolgo dirko, skupno 167 km, so nekateri od 127 kolesarjev za�eli nadvse podjetno. Skoraj tri �etrtine dirke so glavnini ube�ali Boris Ziherl (Sava Kranj), Iztok Melan�ek (Perutnina Ptuj) in Branko Filip (Krka). Glavnina je ube�nike pet krogov pred koncem ujela in razplamtel se je boj za zmago. Pospe�ili so Belorusi, �ehi in nekateri na�i in si priborili minuto prednosti. Premalo za kaj resnega. V zadnjem krogu je pospe�il lanski zmagovalec, Bogdan Ravbar, vendar mu je Sav�an Rajko Petek bil kmalu za petami. Igor Kranjec, ki je dvoboj pred sabo sprva samo opazoval, je pred ciljem silovito pospe�il in zanesljivo zmagal. Petek je bil drugi, Ravbar tretji.
Tako dirkajo profesionalci
Leto 1997
Trideseta dirka Po ulicah Kranja � Velika nagrada Kranja � Memorial Filipa Majcna je po zaslugi zmagovalca, Martina Hvastjo (Cantina Tollo), gledalcem pri�arala vtis, kako tekmujejo profesionalci. V 6. krogu se je iz glavnine lo�ilo 22 tekmovalcev, �e v naslednjem se je skupina prepolovila, ker sta Hvastja in Petek mo�no pospe�ila tempo. Pred glavnino si je 9 kolesarjev nabralo skoraj �tiri minute prednosti in ob koncu enajste �e ve� kot �est minut. Krog kasneje so Hvastji lahko sledili samo �e Petek, Bon�a, �tangelj in Wroelich. In ko je Martin �e malo pospe�il, je lahko v cilju zmagovalno dvignil roke s prednostjo 500 metrov. Kaj je Martinu Hvastji pomenila zmaga, pove njegovo po�utje po dirki: �V zadnjih 35. dneh sem vozil 31 �tartov od Gira, preko �panije, do Kranja. Bil sem utrujen, bolele so me vse kosti. �ele po 100. kilometrih sem se sprostil in resno napadel. Med italijanskimi profiji se po tej zmagi odli�no po�utim.�
Prvi� ve�dnevna dirka
Leto 1998
Leta 1998 je bila kranjska dirka prvi� v UCI koledarju razporejena v kategorijo 2.5., kar je pomenilo, da kolesarji na tej dirki dobivajo tudi to�ke za svetovno kolesarsko lestvico. Dirka z 20. prijavljenimi ekipami je bil eden najve�jih kolesarskih dogodkov na na�ih cestah in po te�i takoj za etapo Gira. To leto je bila prvi� trodnevna s tremi etapami: Prva etapa z dol�ino 134 km na relaciji Kranj � Cerklje � �kofja Loka � Dra�go�e - Besnica � Kranj; druga etapa, dolga 158 km, iz Kranja v Kri�e, Duplje, Zapu�e, Jesenice, Bled, Kropo, Besnico na cilj na �marjetni gori, in tretja, 165 km dolga etapa na kranjskem krogu , Kranj � Stra�i��e � Drulovka � Kranj. Uvodno etapo je dobil Igor Kranjec (Perutnina Radenska Rog) pred Martinom Hvastjo (Cantina Tollo) in Tadejem Kri�narjem (Sava Kranj). Zmagovalec lete�ih ciljev pa je bil Uro� �ilar. Drugo, najte�jo etapo dirke, je dobil Gorazd �tangelj, ki je na �marjetno goro s 16 % klancem priplezal pred Martinom Hvastjo in Tadejem Valjavcem. Kro�na dirka tretjega dne pa je bila pravi finale. Razred zase sta bila Martin Hvastja, ki je etapo dobil in Gorazd �tangelj, ki je bil tudi skupni zmagovalec.
Leto 1999
Tudi drugo dirko s kategorijo 2.5 po pravilniku UCI leta 1999 je Kranj pri�akal z eminentno udele�bo kar 21. ekip , med njimi osem profesionalnih z nekaterimi zvene�imi kolesarskimi imeni: Uwe Peschl, Endiro Leoni, Biagio Conte...Tri etape v skupni dol�ini 440 km so dale zmagovalca, ki je bil najbolje pripravljen na strme vzpone, zlasti na �marjetno goro, kjer je bil cilj druge etape. Na prvi etapi so o rumeni majici odlo�ali centimetri. V cilj je namre� pridrvela grupa skoraj stotih kolesarjev in ker je odpovedal fotofini�, je �ele TV posnetek dal zmagovalca � Uro�a Murna (Krka � Telekom). Odli�na v prvi etapi sta bila tudi mlada kolesarja do 23 let, Sav�ana Matej Stare, ki je prevzel vodstvo v svoji kategoriji in Marko �epi�. Zmaga Jana Bratkovskega (De Nardi) na vrhu �marjetne gore ni odlo�ila o kon�nem zmagovalcu. O njem je odlo�il v zadnji etapi po kranjskem krogu Igor Kranjec, ki je prvi pripeljal v cilj in slavil skupno zmago na 32. dirki Po ulicah Kranja � Veliki nagradi Kranja � Memorialu Filipa Majcna.
Leto 2000
Triintrideseta kolesarska dirka Velika nagrada Kranja in peti Memorial Filipa Majcna leta 2000, ki je bila kategorije 2.7.2. za kolesarje do 23 let, se je kon�ala z zmago Massima Girardella (GSC & Amici del Piave), ki je dobil etapo na �marjetno goro, nadvse pa so se izkazali doma�i kolesarji Save Kranj z drugim mestom Mateja Stareta v skupni razvrstitvi in zmago Marka �epi�a v zadnji etapi, ki jo je, kot �e tolikokrat doslej, zaznamoval Jelenov klanec. Kazalo pa je celo na skupno zmago Sav�ana. �e po petem krogu je Marko pobegnil s �e petimi kolesarji in si prigaral ve� kot minuto prednosti pred Italijanom. V tem trenutku je �e bil lastnik rumene majice. Toda pospe�en tempo grupe je njihovo prednost izni�il in Marko �epi� je uspel zmagati v �printu. �Etapna zmaga pred doma�imi gledalci pomeni skoraj toliko kot skupna zmaga. V ube�ni skupini nismo bili slo�ni. Pomagala sta mi samo Podgornik in Megli�. Be�ali smo skoraj 100 km v hudem tempu in veliko sem moral vle�i sam,� je po dirki povedal 21-letni Marko. Zanimivo pa je, da je Girardello za Bontempijem �ele drugi tujec, ki je zmagal na kranjski dirki
Leto 2001
Edina slovenska etapna dirka za Elite do 23 let je to leto �tela za svetovni pokal in to je bila za vse nastopajo�e posebna dra�. Mladi kolesarji Save Kranj so bili po besedah njihovega trenerja Marka Polanca pripravljeni in motivirani za naskok na prvo mesto posami�no in ekipno. Marku �epi�u, Dejanu Podgorniku, Hrvoju Miholjevi�u, Antonu Megli�u, Roku Jer�etu in Domnu Bla�ku je dobro krenilo v prvi etapi, saj sta Miholjevi� in �epi� pripeljala v cilj v �asu zmagovalca, Radoslava Rogine (Perutnina). Toda v drugi etapi Sav�ani posami�no niso uspeli. Z zmago na �marjetni gori si je Italijan Daniele Masolino priboril prednost, ki je v zadnji etapi ni zapravil. Kljub drugemu mestu v skupni uvrstitvi Hrvoja Miholjevi�a in njegovi modri majici najbolj�ega na gorskih ciljih, kljub zeleni majici Antona Megli�a, najbolj�ega na lete�ih ciljih in kljub ekipni zmagi, so bili mladi Sav�ani razo�arani.
Leto 2002
Dvodnevna kolesarska dirka, Velika nagrada Kranja � Memorial Filipa Majcna 2002, je zopet �tela za Svetovni pokal do 23 let in po kakovosti nastopajo�ih sodila v najvi�ji rang. �eprav je minila v znamenju rusko � italijanskega zmagoslavja, v kon�ni uvrstitvi je zmagal Rus Timo�in, ki tekmuje za italijansko ekipo Record Cucine Vellutex, so bili z uvrstitvijo zadovoljni tudi doma�ini. Kristjan Fajt (Sava Kranj) je bil tretji v skupni razvrstitvi in zmagovalec gorskih ciljev.
Dirka je bila zaradi konfiguracije trase in zaradi visoke vro�ine izredno naporna in je od 102 kolesarjev, ki so dirko za�eli, �e v prvi etapi odstopilo 15 tekmovalcev in v drugi �e 21, tako da je dirko kon�alo samo 66 kolesarjev. Zmagovalec, Rus Mihajl Timo�in, je dirko dobil na spustu, z Dra�go�, kjer si je prikolesaril prednost dveh minut in ve�ino ohranil tudi na vzponu na �marjetno goro. Drugi v skupni razvrstitvi je bil Toma� Nose (Krka Telekom) in tretji Kristjan Fajt (Sava Kranj).
Ponovno kranjska klasika
Leto 2003
V nekoliko spremenjeni podobi so bile 36.dirke Po ulicah Kranja leta 2003. V soboto, 21. junija, je bila kro�na dirka s tridesetimi vzponi po Jelenovem klancu. Nastopili so tako profesionalci, kot mladi kolesarji do 23 let. Kolesarji so v visokem tempu krenili od samega �tarta. �e v prvi tretjini dirke se je naredila odlo�ilna selekcija trinajstih kolesarjev, ki so si pridobili odlo�ilno prednost pred popolnoma nemotivirano glavnino, jih po eni uri dirke prehiteli za cel krog in jih s tem izlo�ili iz dirke. Zmaga je v fini�u pripadla Gregorju Gazvodi.
Osrednjo kranjsko dirko za Veliko nagrado Kranja, dirko najvi�je kategorije za �lane do 23 let, je na veliko �alost Slovencev, ki so ra�unali na prvo zmago po treh su�nih letih, dobil Italijan Giorgio Orizio. Dirka je kon�no podobo dobila �e na prvem gorskem cilju, kjer je pobegnila skupina 12. kolesarjev, ki jih glavnina ni ve� ujela. Zmagovalec je oba Slovenca, Mateja Mugerlija in Toma�a Noseta, ugnal v �printu tik pred ciljem na vrhu �marjetne gore.
Leto 2004
Medtem ko je sobotna kranjska �klasika� Po ulicah Kranja, ostala nespremenjena, je osrednja dirka Za veliko nagrado Kranja � Memorial Filipa Majcna, v nedeljo, postala Kranj�anom nekoliko bli�ja. Namesto cilja na �marjetni gori sta bila to leto �tart in cilj pred gimnazijo. �Tako bo dirka bolj odprta in ve� kolesarjev bo imelo prilo�nost zmagati,� je odlo�itev organizatorja na novinarski konferenci pojasnil direktor dirke, Franc Hvasti.
Toda kljub temu je bila sobotna Po ulicah Kranja za gledalce bolj zanimiva. Na sicer nekategorizirani UCI dirki je sodeloval Tadej Valjavec, deveti z italijanskega Gira, Zoran Klemen�i�, prav tako udele�enec Gira, pa Andrej Hauptman, Bo�tjan Mervar, Martin Derganc, Uro� Murn itd. Sami asi, ki jih radi vidijo tudi na najmo�nej�ih dirkah sveta. Pa �e mnogi tuji perspektivni kolesarji, o katerih bo mogo�e v bodo�nosti �e veliko sli�ati.
V soboto se je za�elo ob 18. uri na �tartu pred Staro po�to na vrhu Jelenovega klanca. Trideset krogov, tridesetkrat po Jelenovem klancu, 450 m vi�inske razlike. Zmage se je veselil Matic Strgar (Radenska Rog), drugi je bil doma�in Uro� �ilar, tretji Gregor Gazvoda (Perutnina Ptuj). Gledalci so bili zaradi rezervirane vo�nje favoritov nekoliko razo�arani, vendar so bu�no pozdravili Tadeja Valjavca, kateremu je v imenu organizacijskega odbora kranjske dirke posebno nagrado izro�il gospod Jelko Kacin, tudi predsednik slovenskega odbora etape Gira.
Manj atraktivna, a za tekmovalce bolj pomembna dirka svetovnega pokala do 23 let, kategorije 1.7.1., je bila to leto v Kranju zadnji� na sporedu. Dirko je v �printu dobil Giovanni Visconti (Finauto-Yomo), pred Maticem Strgarjem (Rog).
Leto 2005
Festival kranjskega kolesarstva je bil leta 2005 sre�en za nastarej�ega kolesarja Save Kranj, Valterja Bon�o. V soboto je po izredno lepi zmagi na kranjskem krogu zadovoljen ugotovil, da po 25-letnem dirkanju in vsaj petnajstkratnem nastopanju v Kranju na dirkah Po ulicah Kranja �e nikoli ni bil med petimi, pa �e je bil �e v tako dobri formi. To leto je pokazal, kaj pomenijo izku�nje in kaj prigarana mo�, kljub 37. letom starosti. Valter je po zamisli trenerja Kava�a potegnil �e v uvodnem krogu in do cilja ni dal nobene mo�nosti niti klubskemu kolegu Roku Jer�etu niti biv�emu Sav�anu Mihi �vabu. �Valter je bil premo�an,� je na koncu izjavil drugouvr��eni Miha �vab.
Dirka za Veliko nagrado Kranja � Memorial Filipa Majcna je bila �ola sr�nosti, borbenosti in izku�enj, profesor pa Martin Hvastja. Ko je �e 18 km pred ciljem napadel in si prigaral kak�nih 40 sekund naskoka, se je zdelo, da zmaga ni dale�. Toda nekaj kilometrov pred ciljem so ga ujeli in prehiteli in ni imel dovolj mo�i, da bi se jim pridru�il. Ra�unal pa je, da bodo fantje pred njim za�eli taktizirati. In to se je zgodilo, Martin Hvastja je njihovo spogledovanje izkoristil in v velikem slogu dirko dobil.
Leto 2006
Ko je Valter Bon�a leto poprej slavil na kranjskem krogu, je bil prepri�an, da je bila to njegova zadnja zmaga v karieri. Toda kljub 38. letom je leta 2006 na prigovarjanje kluba, poskusil �e enkrat. In zmagal! Vseh trideset krogov je kontroliral dirko, prou�eval taktiko nasprotnikov in ko je opazil, da so pred Jelenovim klancem vedno nekoliko upo�asnili, je pred zadnjim vzponom prestavil na najte�jo prestavo in potegnil v klanec z mo�jo, ki ji nobeden ni bil kos. Tako je Valter Bon�a na najlep�i na�in resni�no zaklju�il zavidljivo uspe�no kariero. Sicer pa je bila to leto Velika nagrada Kranja � Memorial Filipa Majcna kategorizirana z 1.2 po pravilniku UCI. Enoetapno dirko prve kategorije, z dobro udele�bo 120 kolesarjev iz 12. dr�av, je motilo slabo vreme. �e zlasti so bili za kolesarje naporni vzponi na Hudo in Brezje, kranjski del dirke pa je bil po mnenju kolesarjev la�ji kot prej�nje leto. Odlo�ilna selekcija se je naredila ob vzponu na Hudo. Kdor je tam zaostal, ni imel ve� posebnih mo�nosti. Bo�tjan Mervar (Perutnina Ptuj) je bil ta dan v vseh pogledih najbolj popoln in je 39.dirko po vrsti tudi zaslu�eno dobil.
EPILOG
Jubilejna, 40. dirka Po ulicah Kranja, je pred nami.
In 41 let, odkar je prva karavana kolesarjev krenila na pot po ulicah Kranja. Devetindvajset zmagovalcev bele�i statistika dosedaj. 21 jih je zmagalo enkrat, 6 dvakrat, 1 trikrat in 1 �tirikrat. O dosedanjih zmagovalcih in o poteku posameznih dirk smo povedali toliko, kolikor nam je bilo dosegljivega v arhivih organizatorja in v �asopisnih novicah na �portnih straneh �asopisov Dela, Gorenjskega Glasa, Ve�era in Sportskih novosti � �e je dogodek bil sploh zabele�en. In pa seveda v spominih tistih, ki so pri tem sodelovali.
O �portni plati dirk smo kljub vsemu povedali vse bistveno. Nismo pa do sedaj nikjer zabele�ili ozadja, brez katerega tudi �portnega dela ne bi bilo. Govorili smo o zmagovalcih in tekmovalcih, o gledalcih in o organizatorju. Nikjer do sedaj nismo omenili imen tistih, ki so ves svoj prosti �as, znanje, odgovornost in energijo vlo�ili v to, da so prireditve potekale brezhibno, brez pripomb in ve�inoma celo z najbolj laskavimi pohvalami. Pa smo pri brskanju po arhivih vedno znova naleteli na ista imena: Janez Drinovec, Vinko Novak, Vinko Fajfar, Miro Ko�elj, Marjan Vidic, ko je �lo za zavarovanje proge, Franc Jelov�an, ki je sproti iz�rpno informiral gledalce o poteku dirke, Janez Jereb, ki je skrbel za �tart, cilj in za normalne pogoje za delo sodnikov, Franc Vidmar, ki je tehni�ni del tekmovanja vodil in pa seveda Save Kranj, ki je bila vedno najpomembnej�i pokrovitelj. Skoraj vsa leta ista imena. Njim in mnogim drugim, ki se jim opravi�ujemo, ker jih nismo imenovali gre zahvala, da v 40-letni zgodovini kranjskih dirk na organizacijo prireditev nikoli ni bilo bistvenih pripomb. In na to je organizator, Kolesarski klub Sava Kranj, lahko upravi�eno ponosen.
Oglejte si �e: |